čuoččahit lea vejolaččat dán sáni hápmi:
presens (odne) | preteritum (ikte) | |
---|---|---|
1.p.ent. | (mun) čuoččahan | čuoččahin |
2.p.ent. | (don) čuoččahat | čuoččahit |
3.p.ent. | (son) čuoččaha | čuoččahii |
1.p.tot. | (moai) čuoččahetne | čuoččaheimme |
2.p.tot. | (doai) čuoččaheahppi | čuoččaheidde |
3.p.tot. | (soai) čuoččaheaba | čuoččaheigga |
1.p.flt. | (mii) čuoččahat (mii) čuoččahit |
čuoččaheimmet |
2.p.flt. | (dii) čuoččahehpet | čuoččaheiddet |
3.p.flt. | (sii) čuoččahit | čuoččahedje |
- presens nektingsform
- (odne in) čuoččat
- preteritum nektingsform
- (ikte in) čuoččahan
- perf.partisipp
- (lean) čuoččahan
- imperativ 2.p.ent.
- (til en) čuoččat
- imperativ 2.p.tot.
- (til to) čuoččaheahkki
- imperativ 2.p.flt.
- (til flere) čuoččahehket
čuoččahit (verb)
-
reise seg
- Dušše Biera čuoččahii.
- Det var bare Biera som reiste seg.
-
stille seg
- Olbmot geat čužžo ja vurde olmmošráiddus eai ožžon makkárge dieđuid, eará go čuoččahit ráidui.
- Personene som sto og ventet i køen av mennesker fikk ingen beskjeder, annet enn å stille seg i kø.
- Rektor čuoččaha uvssa ovdii.
- Rektor stiller seg foran døra.
presens (odne) | preteritum (ikte) | |
---|---|---|
1.p.ent. | (mun) čuoččahan | čuoččahin |
2.p.ent. | (don) čuoččahat | čuoččahit |
3.p.ent. | (son) čuoččaha | čuoččahii |
1.p.tot. | (moai) čuoččahetne | čuoččaheimme |
2.p.tot. | (doai) čuoččaheahppi | čuoččaheidde |
3.p.tot. | (soai) čuoččaheaba | čuoččaheigga |
1.p.flt. | (mii) čuoččahat (mii) čuoččahit |
čuoččaheimmet |
2.p.flt. | (dii) čuoččahehpet | čuoččaheiddet |
3.p.flt. | (sii) čuoččahit | čuoččahedje |
- presens nektingsform
- (odne in) čuoččat
- preteritum nektingsform
- (ikte in) čuoččahan
- perf.partisipp
- (lean) čuoččahan
- imperativ 2.p.ent.
- (til en) čuoččat
- imperativ 2.p.tot.
- (til to) čuoččaheahkki
- imperativ 2.p.flt.
- (til flere) čuoččahehket
- čuoččahit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
-
- čuoččahit verb intransitiv infinitiv
- čuoččahit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.
- čuoččahit verb intransitiv indikativ presens 3.p.flt.
- čuoččahit verb intransitiv indikativ preteritum 2.p.ent.
Juoga ii doaimma?
Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.
čuoččahit lea vejolaččat dán sáni hápmi:
- čuoččahit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
-
- čuoččahit verb intransitiv infinitiv
- čuoččahit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.
- čuoččahit verb intransitiv indikativ presens 3.p.flt.
- čuoččahit verb intransitiv indikativ preteritum 2.p.ent.