presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) čuoččastan čuoččastin
2.p.ent. (don) čuoččastat čuoččastit
3.p.ent. (son) čuoččasta čuoččastii
1.p.tot. (moai) čuoččastetne čuoččasteimme
2.p.tot. (doai) čuoččasteahppi čuoččasteidde
3.p.tot. (soai) čuoččasteaba čuoččasteigga
1.p.flt. (mii) čuoččastat
(mii) čuoččastit
čuoččasteimmet
2.p.flt. (dii) čuoččastehpet čuoččasteiddet
3.p.flt. (sii) čuoččastit čuoččastedje
presens nektingsform
(odne in) čuoččas
preteritum nektingsform
(ikte in) čuoččastan
perf.partisipp
(lean) čuoččastan
imperativ 2.p.ent.
(til en) čuoččas
imperativ 2.p.tot.
(til to) čuoččasteahkki
imperativ 2.p.flt.
(til flere) čuoččastehket
Eanet sojahanhámit →

čuoččastit (verb)

  • reise seg
    Maŋŋel go čájálmas nogai, de muhtumat čuoččastedje doaškut gieđaid.
    Etter at forestillingen var slutt, reiste noen seg for å klappe i hendene.
  • (intransitiv: noe stopper) (verb) stoppe
    Luossa čuoččasta savvoniidda.
    Laksen stopper opp i de stilleflytende stykker av elven.
    Lásse čuoččastii muinna háleštit.
    Lásse stoppet for å prate med meg.
  • stille seg
    Ánne čuoččastii uksagurrii.
    Ánne stilte seg ved døren.
presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) čuoččastan čuoččastin
2.p.ent. (don) čuoččastat čuoččastit
3.p.ent. (son) čuoččasta čuoččastii
1.p.tot. (moai) čuoččastetne čuoččasteimme
2.p.tot. (doai) čuoččasteahppi čuoččasteidde
3.p.tot. (soai) čuoččasteaba čuoččasteigga
1.p.flt. (mii) čuoččastat
(mii) čuoččastit
čuoččasteimmet
2.p.flt. (dii) čuoččastehpet čuoččasteiddet
3.p.flt. (sii) čuoččastit čuoččastedje
presens nektingsform
(odne in) čuoččas
preteritum nektingsform
(ikte in) čuoččastan
perf.partisipp
(lean) čuoččastan
imperativ 2.p.ent.
(til en) čuoččas
imperativ 2.p.tot.
(til to) čuoččasteahkki
imperativ 2.p.flt.
(til flere) čuoččastehket
Eanet sojahanhámit →
čuoččastit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • čuoččastit verb intransitiv infinitiv
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ presens 3.p.flt.
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ preteritum 2.p.ent.

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

čuoččastit lea vejolaččat dán sáni hápmi:

čuoččastit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • čuoččastit verb intransitiv infinitiv
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ presens 3.p.flt.
  • čuoččastit verb intransitiv indikativ preteritum 2.p.ent.