presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) beaškkán bešken
2.p.ent. (don) beaškkát bešket
3.p.ent. (son) beašká beškkii
1.p.tot. (moai) beške beškkiime
2.p.tot. (doai) beaškibeahtti beškkiide
3.p.tot. (soai) beaškiba beškkiiga
1.p.flt. (mii) beaškit beškkiimet
2.p.flt. (dii) beaškibehtet beškkiidet
3.p.flt. (sii) bešket beške
presens nektingsform
(odne in) beaškke
preteritum nektingsform
(ikte in) beaškán
perf.partisipp
(lean) beaškán
imperativ 2.p.ent.
(til en) beaškke
imperativ 2.p.tot.
(til to) beaški
imperativ 2.p.flt.
(til flere) bešket
(til flere) beašket
Eanet sojahanhámit →

beaškit (verb)

presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) beaškkán bešken
2.p.ent. (don) beaškkát bešket
3.p.ent. (son) beašká beškkii
1.p.tot. (moai) beške beškkiime
2.p.tot. (doai) beaškibeahtti beškkiide
3.p.tot. (soai) beaškiba beškkiiga
1.p.flt. (mii) beaškit beškkiimet
2.p.flt. (dii) beaškibehtet beškkiidet
3.p.flt. (sii) bešket beške
presens nektingsform
(odne in) beaškke
preteritum nektingsform
(ikte in) beaškán
perf.partisipp
(lean) beaškán
imperativ 2.p.ent.
(til en) beaškke
imperativ 2.p.tot.
(til to) beaški
imperativ 2.p.flt.
(til flere) bešket
(til flere) beašket
Eanet sojahanhámit →
beaškit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • beaškit verb intransitiv infinitiv
  • beaškit verb intransitiv
  • beaškit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

beaškit lea vejolaččat dán sáni hápmi:

beaškit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • beaškit verb intransitiv infinitiv
  • beaškit verb intransitiv
  • beaškit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.
Der/NomAg
  • avledet handlernomen subst. flt. nominativ