bidjalit lea vejolaččat dán sáni hápmi:
| presens (odne) | preteritum (ikte) | kondisjonalis |
|---|---|---|
| (mun) bidjalan | bidjalin | bidjalivččen |
| (don) bidjalat | bidjalit | bidjalivččet |
| (son) bidjala | bidjalii | bidjalivččii |
| (moai) bidjaletne | bidjaleimme | bidjalivččiime |
| (doai) bidjaleahppi | bidjaleidde | bidjalivččiide |
| (soai) bidjaleaba | bidjaleigga | bidjalivččiiga |
|
(mii) bidjalat
(mii) bidjalit |
bidjaleimmet | bidjalivččiimet |
| (dii) bidjalehpet | bidjaleiddet | bidjalivččiidet |
| (sii) bidjalit | bidjaledje | bidjalivčče |
- presens nektingsform
- (odne in) bidjal
- preteritum nektingsform
- (ikte in) bidjalan
- kondisjonalis nektingsform
- (in) bidjalivčče
- perf.partisipp
- (lean) bidjalan
- imperativ 2.p.ent.
- (til en) bidjal
- imperativ 2.p.tot.
- (til to) bidjaleahkki
- imperativ 2.p.flt.
- (til flere) bidjalehket
bidjalit (verb)
-
(i hast eller en gang)
(verb) legge;
(verb) sette
- Son bidjalii reivve girjji sisa.
-
Hun stakk brevet inn i boka.
| presens (odne) | preteritum (ikte) | kondisjonalis |
|---|---|---|
| (mun) bidjalan | bidjalin | bidjalivččen |
| (don) bidjalat | bidjalit | bidjalivččet |
| (son) bidjala | bidjalii | bidjalivččii |
| (moai) bidjaletne | bidjaleimme | bidjalivččiime |
| (doai) bidjaleahppi | bidjaleidde | bidjalivččiide |
| (soai) bidjaleaba | bidjaleigga | bidjalivččiiga |
|
(mii) bidjalat
(mii) bidjalit |
bidjaleimmet | bidjalivččiimet |
| (dii) bidjalehpet | bidjaleiddet | bidjalivččiidet |
| (sii) bidjalit | bidjaledje | bidjalivčče |
- presens nektingsform
- (odne in) bidjal
- preteritum nektingsform
- (ikte in) bidjalan
- kondisjonalis nektingsform
- (in) bidjalivčče
- perf.partisipp
- (lean) bidjalan
- imperativ 2.p.ent.
- (til en) bidjal
- imperativ 2.p.tot.
- (til to) bidjaleahkki
- imperativ 2.p.flt.
- (til flere) bidjalehket
- bidjalit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
-
- bidjalit verb transitiv infinitiv
- bidjalit verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.
- bidjalit verb transitiv indikativ presens 3.p.flt.
- bidjalit verb transitiv indikativ preteritum 2.p.ent.
Juoga ii doaimma?
Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.
bidjalit lea vejolaččat dán sáni hápmi:
- bidjalit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
-
- bidjalit verb transitiv infinitiv
- bidjalit verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.
- bidjalit verb transitiv indikativ presens 3.p.flt.
- bidjalit verb transitiv indikativ preteritum 2.p.ent.
- bidjat Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
-
- bidjat verb transitiv
- Der/l
-
- avledning: -l verb infinitiv
- avledning: -l verb indikativ presens 1.p.flt.
- avledning: -l verb indikativ presens 3.p.flt.
- avledning: -l verb indikativ preteritum 2.p.ent.
Davvisámegiella
Norsk
Suomi
English