presens (odne) preteritum (ikte) kondisjonalis
(mun) jođán johten jođálin
jođášin
(don) jođát johtet jođálit
jođášit
(son) johtá jođii jođálii
jođášii
(moai) johte jođiime jođáleimme
jođášeimme
(doai) johtibeahtti jođiide jođáleidde
jođášeidde
(soai) johtiba jođiiga jođáleigga
jođášeigga
(mii) johtit jođiimet jođáleimmet
jođášeimmet
(dii) johtibehtet jođiidet jođáleiddet
jođášeiddet
(sii) johtet johte jođáledje
jođášedje
presens nektingsform
(odne in) jođe
preteritum nektingsform
(ikte in) johtán
kondisjonalis nektingsform
(in) jođále
(in) jođáše
perf.partisipp
(lean) johtán
imperativ 2.p.ent.
(til en) jođe
imperativ 2.p.tot.
(til to) johtti
imperativ 2.p.flt.
(til flere) johtet
(til flere) johttet
Eanet sojahanhámit →

johtit (verb)

  • 1. bevege seg
    Balvvat johtet hiljit.
    Skyene beveger seg sakte.
  • 2. (verb) reise
    Sámmol liiko ihkku johtit.
    Sámmol liker å reise om natta.
  • 3. (verb) flytte
presens (odne) preteritum (ikte) kondisjonalis
(mun) jođán johten jođálin
jođášin
(don) jođát johtet jođálit
jođášit
(son) johtá jođii jođálii
jođášii
(moai) johte jođiime jođáleimme
jođášeimme
(doai) johtibeahtti jođiide jođáleidde
jođášeidde
(soai) johtiba jođiiga jođáleigga
jođášeigga
(mii) johtit jođiimet jođáleimmet
jođášeimmet
(dii) johtibehtet jođiidet jođáleiddet
jođášeiddet
(sii) johtet johte jođáledje
jođášedje
presens nektingsform
(odne in) jođe
preteritum nektingsform
(ikte in) johtán
kondisjonalis nektingsform
(in) jođále
(in) jođáše
perf.partisipp
(lean) johtán
imperativ 2.p.ent.
(til en) jođe
imperativ 2.p.tot.
(til to) johtti
imperativ 2.p.flt.
(til flere) johtet
(til flere) johttet
Eanet sojahanhámit →
johtit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • johtit verb intransitiv infinitiv
  • johtit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

johtit lea vejolaččat dán sáni hápmi:

johtit Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • johtit verb intransitiv infinitiv
  • johtit verb intransitiv indikativ presens 1.p.flt.