presens (odne) preteritum (ikte) kondisjonalis
(mun) notkkan notken notkkalin
notkkašin
(don) notkkat notket notkkalit
notkkašit
(son) notká notkkai notkkalii
notkkašii
(moai) notke notkkaime notkkaleimme
notkkašeimme
(doai) notkabeahtti notkkaide notkkaleidde
notkkašeidde
(soai) notkaba notkkaiga notkkaleigga
notkkašeigga
(mii) notkat notkkaimet notkkaleimmet
notkkašeimmet
(dii) notkabehtet notkkaidet notkkaleiddet
notkkašeiddet
(sii) notket notke notkkaledje
notkkašedje
presens nektingsform
(odne in) notkka
preteritum nektingsform
(ikte in) notkan
kondisjonalis nektingsform
(in) notkkale
(in) notkkaše
perf.partisipp
(lean) notkan
imperativ 2.p.ent.
(til en) notkka
imperativ 2.p.tot.
(til to) notki
imperativ 2.p.flt.
(til flere) notket
Eanet sojahanhámit →

notkat (verb)

presens (odne) preteritum (ikte) kondisjonalis
(mun) notkkan notken notkkalin
notkkašin
(don) notkkat notket notkkalit
notkkašit
(son) notká notkkai notkkalii
notkkašii
(moai) notke notkkaime notkkaleimme
notkkašeimme
(doai) notkabeahtti notkkaide notkkaleidde
notkkašeidde
(soai) notkaba notkkaiga notkkaleigga
notkkašeigga
(mii) notkat notkkaimet notkkaleimmet
notkkašeimmet
(dii) notkabehtet notkkaidet notkkaleiddet
notkkašeiddet
(sii) notket notke notkkaledje
notkkašedje
presens nektingsform
(odne in) notkka
preteritum nektingsform
(ikte in) notkan
kondisjonalis nektingsform
(in) notkkale
(in) notkkaše
perf.partisipp
(lean) notkan
imperativ 2.p.ent.
(til en) notkka
imperativ 2.p.tot.
(til to) notki
imperativ 2.p.flt.
(til flere) notket
Eanet sojahanhámit →
notkat Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • notkat verb transitiv infinitiv
  • notkat verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

notkat lea vejolaččat dán sáni hápmi:

notkat Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • notkat verb transitiv infinitiv
  • notkat verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.