Neahttadigisánit - Nordsamiske ordbøker

beroštit lea vejolaččat dán sáni hápmi:

presente (odne)	pretérito (ikte)	kondisjonalis
beroštan	beroštin	beroštivččen
beroštat	beroštit	beroštivččet
berošta	beroštii	beroštivččii
beroštetne	berošteimme	beroštivččiime
berošteahppi	berošteidde	beroštivččiide
berošteaba	berošteigga	beroštivččiiga
beroštat beroštit	berošteimmet	beroštivččiimet
beroštehpet	berošteiddet	beroštivččiidet
beroštit	beroštedje	beroštivčče

presente negación: beroš
pretérito negación: beroštan
kondisjonalis negación: beroštivčče
perf.participio: beroštan
imperativo segunda persona singular: beroš
imperativo segunda persona dual: berošteahkki
imperativo segunda persona plural: beroštehket

Eanet sojahanhámit →

beroštit (verb)

1. (VLc) tener interés (IV, + Loc, Span: UseTV)

Mun beroštan sámegielas.

Tengo interés en el Sami.
2. (VLc) mostrar interés (IV, + Loc, Span: UseTV)
3. (VLc) preocuparse (IV, + Loc, Span: UseTV)

Mun beroštan du váttisvuođain.

Me preocupo por tus problemas.
4. (verb) interesar (IV, + Loc, Span: UseTV, UseNor: WObjPron)

Mun beroštan sámegielas.

Me interesa el Sami.
5. (verb) importar (IV, + Loc, Span: UseTV, UseNor: WObjPron)

Mun in beroš!

¡No me importa!
6. (VLc) tomar en consideración (IV, + Loc, Span: UseTV)

presente (odne)	pretérito (ikte)	kondisjonalis
beroštan	beroštin	beroštivččen
beroštat	beroštit	beroštivččet
berošta	beroštii	beroštivččii
beroštetne	berošteimme	beroštivččiime
berošteahppi	berošteidde	beroštivččiide
berošteaba	berošteigga	beroštivččiiga
beroštat beroštit	berošteimmet	beroštivččiimet
beroštehpet	berošteiddet	beroštivččiidet
beroštit	beroštedje	beroštivčče

presente negación: beroš
pretérito negación: beroštan
kondisjonalis negación: beroštivčče
perf.participio: beroštan
imperativo segunda persona singular: beroš
imperativo segunda persona dual: berošteahkki
imperativo segunda persona plural: beroštehket

Eanet sojahanhámit →

beroštit Sátnehistorjá → (Ii gávdno teakstakorpus dán gillii)

beroštit verb intransitiv infinitivo
beroštit verb intransitiv indicativo presente primera persona plural
beroštit verb intransitiv indicativo presente tercera persona plural
beroštit verb intransitiv indicativo pretérito segunda persona singular

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

Váldde oktavuođa

Váldde oktavuođa (giellatekno@uit.no)

beroštit lea vejolaččat dán sáni hápmi:

beroštit Sátnehistorjá → (Ii gávdno teakstakorpus dán gillii)

beroštit verb intransitiv infinitivo
beroštit verb intransitiv indicativo presente primera persona plural
beroštit verb intransitiv indicativo presente tercera persona plural
beroštit verb intransitiv indicativo pretérito segunda persona singular