presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) speaččun spežžon
2.p.ent. (don) speaččut spežžot
3.p.ent. (son) speažžu speaččui
1.p.tot. (moai) spežžo speaččuime
2.p.tot. (doai) speažžubeahtti speaččuide
3.p.tot. (soai) speažžuba speaččuiga
1.p.flt. (mii) speažžut speaččuimet
2.p.flt. (dii) speažžubehtet speaččuidet
3.p.flt. (sii) spežžot spežžo
presens nektingsform
(odne in) speaččo
preteritum nektingsform
(ikte in) spežžon
perf.partisipp
(lean) spežžon
imperativ 2.p.ent.
(til en) speaččo
imperativ 2.p.tot.
(til to) speažžu
imperativ 2.p.flt.
(til flere) spežžot
(til flere) speažžot
Eanet sojahanhámit →

speažžut (verb)

  • (verb) daske; (verb) slå
    Skuvlamánát ožžo konferánssa oassálastiid moddját ja speažžut gieđaid.
    Skolebarna fikk konferansedeltakerne til smile og klappe i hendene.
presens (odne) preteritum (ikte)
1.p.ent. (mun) speaččun spežžon
2.p.ent. (don) speaččut spežžot
3.p.ent. (son) speažžu speaččui
1.p.tot. (moai) spežžo speaččuime
2.p.tot. (doai) speažžubeahtti speaččuide
3.p.tot. (soai) speažžuba speaččuiga
1.p.flt. (mii) speažžut speaččuimet
2.p.flt. (dii) speažžubehtet speaččuidet
3.p.flt. (sii) spežžot spežžo
presens nektingsform
(odne in) speaččo
preteritum nektingsform
(ikte in) spežžon
perf.partisipp
(lean) spežžon
imperativ 2.p.ent.
(til en) speaččo
imperativ 2.p.tot.
(til to) speažžu
imperativ 2.p.flt.
(til flere) spežžot
(til flere) speažžot
Eanet sojahanhámit →
speažžut Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • speažžut verb transitiv infinitiv
  • speažžut verb transitiv
  • speažžut verb transitiv imperativ 1.p.flt.
  • speažžut verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.

Juoga ii doaimma?

Jus fuobmát meattáhusa, de berrešit váldit oktavuođa minguin. Čilge čuolmma ja muital guđe neahttalohkki dahje mobiilatelefovnna don geavahit, ja maid ledjet ohcame go fuobmájit váttisvuođa.

speažžut lea vejolaččat dán sáni hápmi:

Der/NomAg
  • avledet handlernomen subst. flt. nominativ
speažžut Sátnehistorjá → Oza buot hámiid teavsttain →
  • speažžut verb transitiv infinitiv
  • speažžut verb transitiv
  • speažžut verb transitiv imperativ 1.p.flt.
  • speažžut verb transitiv indikativ presens 1.p.flt.